Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI

Splošni podatki

Naziv projekta Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI
Časovni okvir oktober 2001 – september 2013
Financer Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport;
od leta 2004 dalje pa tudi Evropski socialni sklad. 
Oseba za stik Vodja projekta na ACS:
dr. Tanja Možina
T: 01 5842 577
E: tanja.mozina@acs.si

Namen in cilji

Temeljni namen projekta Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI je v izobraževalnih organizacijah za odrasle spodbuditi vzpostavitev in razvoj notranjega sistema kakovosti, ki temelji na samoevalvaciji in se dopolnjuje z zunanjimi presojami kakovosti.

Temeljni cilji projekta Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI so bili:
  • razvoj pristopa za samoevalvacijo, ki je prilagojen organizacijam za izobraževanje odraslih,
  • razvoj kazalnikov kakovosti izobraževanja odraslih,
  • razvoj programov usposabljanja in spopolnjevanja za strokovne delavce, ki v praksi uporabljajo pristop POKI,
  • svetovanje izobraževalnim organizacijam pri izvajanju samoevalvacij po pristopu POKI,
  • razvoj informacijsko-komunikacijske podpore in strokovne literature v podporo izvajanju samoevalvacij.

Opis

Projekt Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje - POKI je bil v praksi prvič vpeljan v letu 2001. Do leta 2013, ko se je usposabljala zadnja skupina organizacij za vpeljavo samoevalvacije po modelu POKI, je v projektu sodelovalo 69 organizacij za izobraževanje odraslih, kar predstavlja 53% vseh izobraževalnih organizacij, ki so v tistem šolskem letu izvajale javno veljavno izobraževanje odraslih.

Naše skupno delo z organizacijami je trajalo približno dve leti, vloga Andragoškega centra Slovenije je bila predvsem v svetovanju in izobraževanju, vsaka izobraževalna organizacija pa je oblikovala skupino za kakovost, ki je opravila posamezne postopke pri presojanju in razvijanju kakovosti.

Projekt POKI se je v letu 2013 sicer zaključil, vendar pa smo prvine, ki so bile razvite v sklopu projekta, vključili v načela in postopke, na katerih smo na podlagi izkušenj, ki smo jih pridobili v projektu POKI, zasnovali prijem za presojanje in razvijanje kakovosti, ki se danes uporablja v številnih  izobraževalnih organizacijah za odrasle. Slogan Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje tako danes ni več zgolj poimenovanje za takratni projekt POKI, pač pa je prerastel v poimenovanje dejavnosti presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja odraslih v Sloveniji. Več si lahko preberete v spletni zbirki priporočil za vzpostavitev in razvoj notranjega sistema kakovosti - Mozaik kakovosti.
V projektu smo razvili model za presojanje in razvijanje kakovosti PONUDIMO ODRASLIM KAKOVOSTNO IZOBRAŽEVANJE, ki  temelji na metodi samoevalvacije; to pomeni, da se izobraževalna organizacija, vodja izobraževanja odraslih in/ali učitelj/i prostovoljno odločijo:
  • da bodo presojali kakovost svojega delovanja,
  • katere dele izobraževalnega procesa ali katere učinke bodo spremljali, kakšne standarde kakovosti si bodo postavili,
  • kaj bodo storili z dosežki,
  • kakšne ukrepe bodo vpeljali na podlagi pridobljenih ocen.
Model je prirejen tako, da ga je mogoče uporabljati v različnih izobraževalnih organizacijah za odrasle (na ljudskih univerzah, v srednjih in višjih šolah, zasebnih izobraževalnih in prostovoljskih organizacijah ipd.). Uporabljamo ga pri presojanju formalnega in neformalnega izobraževanja. Z uporabo modela lahko poteka samoevalvacija na ravni celotne izobraževalne organizacije, samo v enem izobraževalnem programu ali oddelku, v izobraževalni skupini ali pa ga uporablja le posamezen učitelj.

Vpeljevanje modela na ravni izobraževalne organizacije zahteva nenehno sodelovanje vodstvenega osebja. Pri vseh presojah, odločitvah in ukrepanju sodeluje celoten kolektiv izobraževalne organizacije. 

Pomembni sodelavci pri vpeljevanju modela in presojanju kakovosti so odrasli udeleženci izobraževanja, delodajalci in lokalno okolje.
 
Slika: Strokovna načela, ki vodijo organizacije pri udejanjanju modela POKI
Razvojni krog oz. spirala kakovosti vpeljevanja modela za presojanje in razvijanje kakovosti v izobraževalno organizacijo je potekala dve leti, in sicer po korakih:
Vodstvo izobraževalne organizacije je imenovalo skupino ali komisijo za kakovost. V projektu ni bilo posebej določeno, kdo naj bodo člani skupine za kakovost. Smo pa svetovali, naj bodo v njej vsaj predstavniki vodstva, vodja/organizator izobraževanja odraslih, predstavniki učiteljev, ki poučujejo odrasle, drugi zaposleni sodelavci (administrativni delavci, računovodje ipd.). 

Če je izobraževalna organizacija že imela skupino ali komisijo za kakovost, seveda ni bilo treba imenovati nove skupine, ki je sodelovala pri projektu POKI, pač pa so lahko delo pri projektu POKI povezali z dejavnostmi, ki jih je komisija za kakovost že sicer izpeljevala. 

Skupina ali komisija za kakovost je sodelovala pri izpeljavi posameznih faz presojanja in razvijanja kakovostiorganizirala različne dejavnosti v kolektivu v zvezi s samoevalvacijo ter motivirala zaposlene za dejavno sodelovanje pri presojanju in razvijanju kakovosti.

Dva člana skupine za kakovost sta se udeleževala usposabljanja in svetovalnih delavnic na Andragoškem centru Slovenije.      
 
Slika: Skupina za kakovost - Doba Maribor
                                 
Pomemben del premislekov, ki smo jih skupaj opravili pri projektu POKI, so bili premisleki o temeljnih strateških vprašanjih kakovosti v izobraževalni organizaciji. Takšni premisleki so sodili med procese opredeljevanja kakovosti.

Skupina za kakovost je v izobraževalni organizaciji vodila postopek, v katerem so zaposleni skupaj z vodstvom premislili svoje temeljno poslanstvo, si opredelili ali ovrednotili obstoječo vizijo ter se pogovorili o temeljnih vrednotah, ki so vodili njeno delovanje.

Izobraževalna organizacija je v tem procesu poiskala odgovore na temeljna vprašanja, kot so: »Kaj je naše temeljno poslanstvo?«»Kako se vidimo v prihodnosti?«, »Katere vrednote nas družijo?«, ter jih zapisala v obliki pisnih izjav.
 
Slika: Prikaz postopka oblikovanja poslanstva, vizije in vrednot na Ljudski univerzi Jesenice
Proces presojanja kakovosti po modelu POKI so izobraževalne organizacije začele tako, da so najprej opravile t. i. prvo presojo kakovosti na vseh šestih področjih, ki jih opredeljuje model POKI. To prvo presojo kakovosti so opravile z uporabo metode SWOT.

Priročnik KAZALNIKI KAKOVOSTI je uporabnikom pomagal pri izbiri področij kakovosti in ustreznih kazalnikov in jih vodil pri presojanju njihove kakovosti.

Tako pripravljena prva analiza stanja je bila izobraževalni organizaciji v pomoč pri odločitvi za področje kakovosti, na katerem je opravila temeljitejšo samoevalvacijo.
Slika: Temeljna področja kakovosti v modelu POKI
Naslednji premislek, ki smo ga opravili v projektu POKI, je bil, katere so za izobraževalno organizacijo pomembne interesne skupine. Premislili smo o skupinah, ki lahko pomembno vplivajo na kakovost delovanja izobraževalne organizacije ali pa izobraževalna organizacija s svojim delovanjem vpliva nanje. 

Vsaka izobraževalna organizacija je:
  • opredelila najpomembnejše notranje in zunanje interesne skupine (zaposleni, udeleženci, delodajalci, strokovne institucije...),
  • opravila analizo, koliko in kako so te interesne skupine doslej že sodelovale pri opredeljevanju, presojanju in razvijanju kakovosti,
  • ter premislila o načinih njihovega sodelovanja v teh procesih v prihodnje.
Slika: Udeleženci so na delavnici na izviren način prikazali pomembne interesne skupine in njihove interese

Po opravljeni prvi presoji kakovosti, ki jo je izobraževalna organizacija opravila na vseh šestih področjih kakovosti po modelu POKI, si je izbrala eno do dve področji  kakovosti in od dva do štiri kazalnike kakovosti, pri katerih je v nadaljevanju izpeljala poglobljeno samoevalvacijo.

Model POKI je takrat zajemal šest področij kakovosti, s katerimi smo skušali celostno zajeti različne vstopne, procesne, izstopne in kontekstualne dejavnike, na katere moramo biti pozorni pri presojanju in razvijanju kakovosti dela v izobraževanju odraslih.
 

Vsako od teh področij je bilo v nadaljevanju razdeljeno na podpodročja, ki so bile vsebinsko zaokrožene celote in podrobneje opredeljevale ali usmerjajo dejavnosti presojanja in razvijanja kakovosti na izbranem področju.                                   

Od leta 2013 je v uporabi prenovljen okvir področij in kazalnikov kakovosti za izobraževanje odraslih, ki je ravno tako zasnovan na procesnem prijemu, zajema pa enajst področij kakovosti. Več si lahko preberete na spletnem portalu Mozaik kakovosti.
 

Tretji del strukture modela pa so kazalniki kakovosti, ki opredeljujejo temeljne dejavnosti, postopke in procese, ki kažejo na kakovost na določenem področju ali podpodročju. Predstavljajo nekakšen okvirni sklop najpomembnejših vprašanj, ki naj bi si jih v določenem časovnem obdobju organizacije zastavljale. Več o kazalnikih kakovosti, ki so jih organizacije uporabljale med usposabljanjem, si lahko preberete v publikaciji Kazalniki kakovosti.

Od leta 2013 naprej pa je v uporabi prenovljena zbirka kazalnikov kakovosti, ki je zasnovana v obliki priročnika in je lahko v pomoč organizacijam pri izpeljavi sprotnega notranjega spremljanja in poglobljene samoevalvacije.

Za bolj poglobljeno presojanje na področju rezultatov in učinkov v izobraževanju odraslih je od leta 2016 v uporabi strokovno učno gradivo z naslovom Rezultati in učinki izobraževanja odraslih: priporočila za presojanje rezultatov in učinkov izobraževanja. 
Potem ko se je izobraževalna organizacija odločila za področje in kazalnike kakovosti, na podlagi katerih bo opravljala poglobljeno samoevalvacijo, si je pripravila načrt samoevalvacije. Prvi korak pri načrtovanju samoevalvacije je oblikovanje lastnih standardov kakovosti za izbrane kazalnike. Z njimi opredeli, kakšno kakovost želi dosegati pri izbranih kazalnikih.

Tako oblikovane standarde kakovosti je pozneje primerjala z ugotovljenim stanjem kakovosti ter ovrednotila, koliko standarde že dosegakje pa je treba vpeljati izboljšave ali dopolniti lastne dejavnosti, da jih bo dosegla.
 
Pomemben korak pri pripravi samoevalvacijskega načrta je opredelitev virov, od koder izobraževalna organizacija črpa podatke, informacije, mnenja, stališča in metode (npr. metoda anketiranja, intervjuvanja, zgledovanja, fokusnih skupin), ki jih uporablja za zbiranje teh podatkov in informacij. Pripravila si je instrumentarij za presojanje kakovosti (npr. anketne vprašalnike, opomnike za intervjuje, okvirna vprašanja za zgledovanje, fokusne skupine).

Izobraževalne organizacije so imele pri pripravi instrumentov za presojanje kakovosti na voljo:
  1. Priročnik Vprašanja za presojanje kakovosti z zgoščenko, ki vsebuje nabor vprašanj za presojanje kakovosti; 
  2. Spletno zbirko vprašanj za presojanje kakovosti, ki je omogočala oblikovanje in izpolnjevanje vprašalnikov po spletu.
Glede na izbrane metode je potekalo presojanje kakovosti na različne načine. Pri projektu POKI so se lahko izobraževalne organizacije preizkušale v spletnem ali klasičnem anketiranju, pridobile so izkušnje z izpeljavo vodenih pogovorovzgledovanja, fokusnih skupin.
Na podlagi opravljene analize zbranih podatkov pripravijo izobraževalne organizacije samoevalvacijsko poročilo, v katerem zapišejo interpretacijo pridobljenih rezultatovovrednotijo stanje kakovosti v primerjavi z zastavljenimi standardi kakovosti ter nakažejo, kako bi zastavljene standarde kakovosti dosegle, če ugotovijo, da jih še ne dosegajo.
Slika: Primeri samoevalvacijskih poročil
Pomemben trenutek je, ko skupina za kakovost izsledke samoevalvacije predstavi v kolektivu. O ugotovitvah pri presojanju kakovosti je razpravljala skupina za kakovost z vodstvom in vsemi zaposlenimi ter drugimi pomembnimi interesnimi skupinami (udeleženci, delodajalci, ustanovitelji idr.).

Predstavitvi izsledkov je sledila razprava o mogočih ukrepih za izboljšave in razvoj. Dogovorili so se, katere ukrepe bodo sprejeli v prihodnje, da bi ohranili ali izboljšali kakovost svojega delovanja.
 
Slika: Razprava o samoevalvacijskem poročilu na Ljudski univerzi Velenje
Skupno dogovorjene ukrepe za izboljšanje kakovosti so izobraževalne organizacije zapisale v akcijski načrt za razvoj kakovosti. Pri pripravi načrta je izobraževalna organizacija izhajala iz ugotovljenih pomanjkljivosti in zaznanih težav ter načrtovala dejavnosti, s katerimi je želela te pomanjkljivosti odpraviti. Pri tem je bilo prav tako pomembno, da je načrtovala dejavnosti, s pomočjo katerih je želela ohranjati že dosežene ravni kakovosti.

Akcijski načrt je praktično delovno orodje, zato so v njem opredeljene natančne naloge in dogovorjeni roki za uresničevanje načrtovanih dejavnosti. 
 
V drugem letu sodelovanja pri projektu so namenile izobraževalne organizacije vso pozornost razvijanju kakovosti - uresničevanju zastavljenih ukrepov za izboljšanje kakovosti. Pri tem je pomembno, da uresničevanje načrtovanih ukrepov ne ostane zgolj v skupini za kakovost, pač pa pritegnemo k vpeljevanju izboljšav širši krog zaposlenih. Le tako bodo izboljšave v kolektivu lahko zares zaživele in prinesle dodano vrednost kakovosti, ki smo jo načrtovali. Samo tedaj se bo delo, vloženo v poglobljeno samoevalvacijo, obrestovalo.
 
Vsaka izobraževalna organizacija je spremljala, kako poteka uresničevanje akcijskega načrta, in, če je bilo treba, je sprejemala dodatne ukrepe za razvoj kakovosti.

V času, ko je izobraževalna organizacija sodelovala pri projektu POKI, smo uresničevanje dejavnosti na rednih srečanjih spremljali in vrednotili tudi skupaj. Tako je bil omogočen tudi pretok dobre prakse med izobraževalnimi organizacijami, ki so sodelovale pri projektu POKI.
 
Slika: Udeleženci skupine POKI 3 beležijo že uresničene akcije za razvoj kakovosti

Slika: Spremljanje vpeljevanja izboljšav kakovosti na Tehniškem šolskem centru Kranj
Ko so izobraževalne organizacije uspešno dokončale vpeljevanje zastavljenih izboljšav, so vstopile v nov razvojni krog kakovosti, kjer se je začela vnovična presoja kakovosti na preostalih
področjih modela POKI.
 


 
 
 

Sodelujoče izobraževalne organizacije

Praviloma vsako leto je bilo na podlagi javnega razpisa šolskega ministrstva za sodelovanje pri projektu izbrano določeno število izobraževalnih organizacij, ki so se vključile v projekt in v njem sodelovale približno dve leti. Prvo leto smo v projekt vključili le srednje šole, ki izobražujejo odrasle, ker smo želeli model preskusiti v tistih izobraževalnih organizacijah, ki izvajajo manj izobraževalnih programov. Že drugo leto smo tem organizacijam pridružili še ljudske univerze, leta 2004 pa tudi zasebne izobraževalne organizacije, ki izpeljujejo javne programe izobraževanja odraslih. Leta 2005 smo izvedli usposabljanje tudi po prilagojeni inačici modela POKI v okviru nekaterih šol v sestavi Konzorcija biotehniških šol.
 
Pregled sodelovanja organizacij v projektu:
V letih 2001 do 2003 so v projektu sodelovale štiri srednje šole. Z delom so pričele oktobra 2001, zadnja skupna delavnica pa je bila decembra 2003. V projektu zavzemajo posebno vlogo, saj so bile prve, ki so preskušale model v praksi. Njihovo delo zato ni bilo samo uporaba modela, pač pa tudi sodelovanje pri oblikovanju določenih praktičnih rešitev. V času skupnega sodelovanja so vse štiri srednje šole izvedle presojo svoje kakovosti, pripravile načrt ukrepov za razvoj kakovosti in jih precej tudi dejansko izpeljale v praksi. Med drugim smo se skupno udeležili tudi študijskega obiska na Danskem, kjer smo spoznavali njihove izkušnje s samoevalvacijo.
 
ŠOLSKI CENTER ZA POŠTO, EKONOMIJO IN TELEKOMUNIKACIJE LJUBLJANA
 
GIMNAZIJA IN SREDNJA ŠOLA RUDOLFA MAISTRA KAMNIK

SREDNJA TRGOVSKA ŠOLA LJUBLJANA
 
BIOTEHNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER LJUBLJANA
SREDIŠČE ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH
Februarja 2003 se je v projekt vključilo 10 novih izobraževalnih organizacij. Tokrat prvič tudi ljudske univerze, ki za razliko od srednjih šol izvajajo veliko večje število izobraževalnih programov za odrasle, tako formalnih kot neformalnih. Prav skupno sodelovanje tako različnih izobraževalnih organizacij je v projekt prineslo novo kakovost, saj je prišlo do soočanja različnih praks in rešitev ter do prenašanja izkušenj med deli omrežja za izobraževanje odraslih, kar prej ni bil prav pogost primer. Tokrat beležimo tudi zavzete razprave o kakovosti prav v vseh kolektivih sodelujočih izobraževalnih organizacij.
 
LJUDSKA UNIVERZA MURSKA SOBOTA

LJUDSKA UNIVERZA ORMOŽ

LJUDSKA UNIVERZA SEŽANA

LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA

SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA RADOVLJICA
 
SREDNJA TRGOVSKA IN EKONOMSKA ŠOLA NOVA GORICA
 
EKONOMSKO TRGOVSKA ŠOLA KRANJ

ŠOLSKI CENTER VELENJE

ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO ČRNOMELJ
 
ZAVOD ZA TEHNIČNO IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA – V STEČAJU
Septembra 2004 se je v projekt vključilo 9 novih izobraževalnih organizacij. V tej skupini so bile prvič tudi zasebne izobraževalne organizacije. To je bil tretji krog izobraževalnih organizacij, ki so se odločile, da bodo za presojanje in razvijanje lastne kakovosti uporabljale model POKI. Tokrat je bilo njihovo delo podprto tudi iz sredstev evropskega socialnega sklada. To so:
 
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE

LJUDSKA UNIVERZA KOČEVJE

LJUDSKA UNIVERZA VELENJE

JAVNI ZAVOD MOCIS, CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH SLOVENJ GRADEC

SREDNJA ELEKTRO-RAČUNALNIŠKA ŠOLA MARIBOR      

ŠOLSKI CENTER ŠKOFJA LOKA

ŠOLSKI CENTER NOVO MESTO
 
DOBA MARIBOR

IZOBRAŽEVALNI CENTER MEMORY
V januarju 2010 je pričelo z delom v projektu POKI 7 novih izobraževalnih organizacij, ki so predstavljale šesto generacijo izobraževalnih organizacij, ki vpeljujejo model za presojanje in razvijanje kakovosti POKI.
 
INVEL D.O.O.
 
LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR
 
SREDNJA ZDRAVSTVENA ŠOLA CELJE
 
LJUDSKA UNIVERZA JESENICE
 
MUCH D.O.O.
 
ZARIS
 
LJUDSKA UNIVERZA ROGAŠKA SLATINA
V januarju 2012 je z delom v projektu POKI pričelo 9 novih izobraževalnih organizacij, ki so predstavljale sedmo generacijo izobraževalnih organizacij, ki vpeljujejo model za presojanje in razvijanje kakovosti POKI.

JAVNI ZAVOD CENE ŠTUPAR - CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE LJUBLJANA

ERUDIO IZOBRAŽEVALNI CENTER

GIMNAZIJA FRANCA MIKLOŠIČA LJUTOMER

IZOBRAŽEVALNI CENTER GEOSS D.O.O.

JAVNI ZAVOD ZA ŠPORT, IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH IN MLADINO LJUTOMER - PRENEHANJE DELOVANJA

LJUDSKA UNIVERZA KRANJ 

LJUDSKA UNIVERZA KRŠKO

LJUDSKA UNIVERZA POSTOJNA

PRAH IZOBRAŽEVALNI CENTER

Izobraževanje in svetovanje

Izobraževalne in svetovalne delavnice v prvem letu sodelovanja pri projektu so obsegale približno 100 ur.

Teme so bile naslednje:
  • Spoznavanje projekta in modela POKI,
  • Načela in filozofija kakovosti,
  • Definiranje razvoja kakovosti lastne organizacije - poslanstvo, vizija in vrednote,
  • Oblikovanje pregleda pomembnih interesnih skupin,
  • Samoevalvacija kot metoda za presojanje in razvoj kakovosti,
  • Pomen timskega dela za razvoj kakovosti v organizaciji,
  • Načrtovanje in izpeljava presojanja kakovosti,
  • Oblikovanje samoevalvacijskih instrumentov,
  • Priprava samoevalvacijskega poročila.
 
Slika: Skupinsko delo na eni izmed delavnic POKI 2

Izobraževalne in svetovalne delavnice v drugem letu sodelovanja pri projektu so obsegale približno 20 ur, saj je bilo delo v drugem letu sodelovanja organizacij v projektu namenjeno delu skupine oz. komisije za kakovost v njihovih organizacijah, poudarek pa je bil na uresničevanju zastavljenih akcijskih načrtov.

Teme so bile naslednje:
  • Vpeljevanje in uresničevanje akcijskih načrtov za razvoj kakovosti,
  • Priprava Listine kakovosti,
  • Kakovost na spletu,
  • Strokovni razvoj ter identiteta izobraževalcev odraslih in kakovost,
  • Razvojne usmeritve na področju kakovosti izobraževanja odraslih – z vidika nadaljnjega razvoja kakovosti v izobraževalni organizaciji.
Na podlagi ugotovljenih potreb po izobraževanju in interesov udeležencev posamezne skupine pa tudi morebitnih težav smo programu delavnic v posameznih izpeljavah dodajali tudi druge teme.
 
Slika: Kolegialna presoja spletnih strani o kakovosti izobraževanja odraslih

 

Razvojni mejniki

Projekt Ponudimo odraslim kakovostno izobraževanje – POKI smo začeli razvijati leta 1999, leta 2001 so se nam pridružile prve organizacije, ki izobražujejo odrasle. Takrat smo model za samoevalvacijo POKI prvič pilotno preizkusili. Prijem, ki smo ga takrat razvijali, je bil konceptualno dobro premišljen in utemeljen na poglobljenem teoretskem študiju in proučenih primerih dobre prakse iz različnih evropskih držav. A sodelavci, ki smo takrat model snovali, smo se zavedali, da lahko da pravi odgovor na to, koliko je ustrezen in učinkovit, le njegov preizkus v praksi.

Pri skupnem delu z organizacijami, ki so sodelovale v projektu, smo ves čas gojili načelo vzajemnosti, v skladu s katerim je vsaka naslednja skupina, ki se je pridružila projektu, lahko uporabila vse znanje, izkušnje in pripomočke, ki smo jih skupaj razvili s prejšnjimi skupinami. A vsaka skupina POKI je k tem skupnim dosežkom prispevala svoje znanje, delo in dosežke. Tako smo v vseh teh letih skupaj razvili in v praksi preizkusili številne pripomočke in metode za samoevalvacijo.

Temeljne razvojne mejnike v nadaljevanju navajamo po obdobjih:
2012 - 2013
Skupina POKI 7 - Izide priročnik Kazalniki kakovosti izobraževanja odraslih
Več
Manj
Udeleženci so se na delavnicah seznanili z modelom za samoevalvacijo POKI, izpeljali presojo kakovosti z metodo spletnega anketiranja, spoznali metodo zgledovanja v procesih presojanja in razvijanja kakovosti, na podlagi dobljenih rezultatov presojanja so pripravili akcijski načrt za razvoj kakovosti. Leta 2013 izide tudi priročnik Kazalniki kakovosti izobraževanja odraslih, ki je prenovljena zbirka kazalnikov kakovosti, ki so bili do takrat v uporabi v projektu POKI. Skupina POKI 7 je bila tudi zadnja skupina POKI, ki smo jo usposabljali v tej obliki, ki je bila razvita in vpeljana leta 2001 (dveletno sodelovanje na delavnicah in vodeno delo v organizacijah).
2010 - 2011
Skupina POKI 6 - Zaživi spletni učni kotiček; v model za samoevalvacijo dodamo metodo analize SWOT
Več
Manj
V obdobju med letoma 2007 in 2010 v modelu POKI niso mogle sodelovati nove izobraževalne organizacije, to je bil težak preizkus za sam obstoj projekta. V razvojni skupini na ACS smo se ob ovirah, s katerimi smo se soočali, zavedali nevarnosti, da po tako dolgem obdobju prenehanja delovanja projekt ne bo več zaživel. A bojazen je bila odveč! Birokratske in druge ovire niso ustavile vseh pokijevcev, ki so model POKI uporabljali v praksi. V letu 2010 smo v koncept samoevalvacije prvič uvrstili metodo analize SWOT. Prav generacija POKI 6 se je prva preizkusila v kombiniranju treh metod - analize SWOT, anketiranja in zgledovanja pri izpeljavi lastne samoevalvacije.
2006-2007
Skupina POKI 5 - Razvita je spletna zbirka vprašanj za presojanje kakovosti; prvič preizkusimo kvalitativne metode: zgledovanje in fokusne skupine
Več
Manj
Precejšnjo pozornost smo namenili razvoju instrumentarija za merjenje zadovoljstva udeležencev - izdali smo priročnik Merjenje zadovoljstva udeležencev v izobraževanju odraslih. Prvič smo preizkusili metodo zgledovanja in metodo fokusnih skupin. Izkušnje smo opisali v dveh priročnikih. Izobraževalne organizacije so hkrati opravile tudi anketiranje. Prvič so lahko pilotno uporabile novo spletno zbirko vprašanj za presojanje kakovosti, ki smo jo razvili v tistem obdobju. V njej je bilo v tistem obdobju že čez 2000 vprašanj.
2005 - 2006
Skupina POKI 4 - Zbirka vprašanj za presojanje kakovosti se okrepi z novimi vprašanji s področja vodenja in upravljanja
Več
Manj
Prav v tej skupini so se izobraževalne organizacije lotile področja Vodenje in upravljanje, ki ga do tega obdobja še nobena izobraževalna organizacija ni izbrala za samoevalvacijo. Usposabljanje smo okrepili tudi s tematiko komuniciranja z javnostmi in predstavljanja kakovosti na spletu. Porodila se je zamisel za oblikovanje spletne zbirke vprašanj za presojanje kakovosti, ki bi uporabnikom omogočala lastno oblikovanje evalvacijskih vprašalnikov na spletu, hkrati pa tudi izpolnjevanje in obdelavo podatkov v spletnem okolju. 
2004-2006
Skupina POKI 3 - Izide zbirka vprašanj za presojanje kakovosti, v model vključimo koncept interesnih skupin, okrepimo tematiko vključevanja zaposlenih v delo za kakovost
Več
Manj
Z izobraževalnimi organizacijami smo razvijali metodologijo za merjenje rezultatov in učinkov izobraževanja odraslih, zbirko vprašanj pa dopolnili z novimi vprašanji, ki zajemajo to področje. Pri usposabljanju smo načrtno sprožali premisleke o tem, katere so pomembne notranje in zunanje interesne skupine izobraževalne organizacije ter kako jih pritegnemo k presojanju in razvijanju kakovosti. Srečevali smo se s težavo, kako k delu za kakovost privabiti večje število zaposlenih, zato smo v usposabljanju okrepili tematiko timskega dela, dela z ljudmi pri vprašanjih kakovosti ipd.
2003-2004
Skupina POKI 2 - Izide priročnik Kazalniki kakovosti, okrepimo tematiko oblikovanja vizije, vrednot, poslanstva
Več
Manj
V programu usposabljanja smo okrepili metodološke teme, saj se je pokazalo, da so imeli udeleženci manj temeljnega metodološkega znanja, kot smo ob začetku predvidevali. V kolektivih smo želeli sprožati tudi širša strateška vprašanja o kakovosti izobraževanja odraslih, zato smo umestili tudi širše premisleke o poslanstvu, viziji in temeljnih vrednotah, ki naj vodijo delo izobraževalcev odraslih v praksi. 
2001-2003
Skupina POKI 1 - Pilotni preizkus modela POKI v praksi, preizkušena struktura in vsebina področij in kazalnikov kakovosti
Več
Manj
Izobraževalnim organizacijam smo z metodološkim in vsebinskim svetovanjem pomagali, da so začele sistematično vpeljevati samoevalvacijo v svoje kolektive. V izobraževanjih in svetovalnih delavnicah smo skupaj oblikovali evalvacijski instrumentarij, ki je bil potem preizkušen na šolah. 

Temeljni dosežki

Temeljni dosežki v obdobju od 2001 do 2013 so bili:
  • Od leta 2001 naprej smo skupaj z izobraževalnimi organizacijami, ki so sodelovale pri projektu POKI, razvili instrumentarij za presojanje kakovosti izobraževanja odraslih.
  • Z izobraževalni organizacijami, ki so sodelovale pri projektu POKI, smo izpeljali dva projekta mobilnosti, in sicer:
    • Projekt mobilnosti – Samoevalvacija in kakovost poklicnega in strokovnega izobraževanja odraslih – Danska (2002),
    • Projekt mobilnosti – Samoevalvacija in kakovost v poklicnem in strokovnem izobraževanju odraslih – Finska (2005), za katerega smo leta 2007 prejeli nacionalno priznanje Zlato jabolko kakovosti, ki ga podeljuje Center RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
Slika: Nacionalno priznanje Zlato jabolko kakovosti
 
  • V času trajanja projekta POKI smo izdali priročnika, ki sta bila organizacijam v pomoč pri presojanju in razvijanju kakovosti v izobraževanju odraslih, in sicer:
  • Uredili in izdali smo Zbirko vprašanj za presojanje kakovosti v tiskani obliki in na zgoščenki.
  • Razvili smo spletno zbirko vprašanj za presojanje kakovosti.
  • Preizkusili smo kvalitativne metode za presojanje kakovosti v praksi (metoda fokusnih skupin in metoda zgledovanja) ter izdali priročnika:
    • Fokusne skupine kot metoda presojanja in razvijanja kakovosti izobraževanja (2007),
    • Metoda zgledovanja pri presojanju in razvijanju kakovosti izobraževanja (2007).
  • Razvili smo instrumentarij za merjenje zadovoljstva udeležencev in izdali priročnik Merjenje zadovoljstva udeležencev v izobraževanju odraslih (2007).
  • Razvili smo spletni učni kotiček, v katerem so imele sodelujoče organizacije dostop do učnih gradiv za usposabljanje, hkrati pa tudi do publikacij in člankov s področja kakovosti ter do pojmovnega slovarja.
  • Vključno z letom 2013, ko je zadnjič potekalo usposabljanje za uporabo samoevalvacije po modelu POKI v taki obliki, je model za samoevalvacijo POKI uporabljalo skupaj 69 organizacij, od teh 97% ljudskih univerz, ki so v šolskem letu 2012/2013 izvajale javne programe izobraževanja odraslih (31 od 32), 34% srednjih šol (26 od 77 srednjih šol in šolskih centrov) in 57% zasebnih izobraževalnih organizacij (12 od 21). To skupaj predstavlja 53% vseh izobraževalnih organizacij, ki v tistem šolskem letu izvajale javno veljavno izobraževanje odraslih.
Slika: Udeleženci srečanja vseh generacij POKI ob 10. obletnici projekta

Spremljanje in evalvacija projekta

Vpeljevanje in uporabnost projekta POKI smo sproti spremljali in evalvirali, da smo se lahko hitro odzvali na morebitne ugotovljene pomanjkljivosti in potrebe po izboljšavah. Prav s tem namenom smo razvili tele oblike spremljanja in evalvacije:
  • Sprotno spremljanje zadovoljstva članov skupin za kakovost z vsebinami in organizacijo izobraževanja za podporo vpeljevanja projekta.
  • Metoda občasnega posvetovanja z izvedenci s slovenskih univerz, ki se ukvarjajo s kakovostjo izobraževanja odraslih.
  • Sprotno spremljanje, kako izobraževalne organizacije uresničujejo posamezne vidike kakovosti, o katerih smo se veliko pogovarjali in jih oblikovali v modelu POKI:  koliko so izobraževalne organizacije, vključene v projekt POKI, v svoji praksi širile ter predstavljale svojo vizijo, poslanstvo in vrednote, koliko so v te namene uporabljale spletne strani ter publikacije o svoji ponudbi. Pozorni smo bili tudi na to, kako so sodelujoče izobraževalne organizacije v svojih kolektivih obravnavale samoevalvacijska poročila.  
  • Izpeljali smo tudi temeljitejše evalvacije vpeljave modela POKI v izobraževalne organizacije.

Izmed številnih vtisov, ki so nam jih pokijevci zaupali ob naših skupnih druženjih, smo izbrali nekatere, ki so nam veliko pomenili, ko smo jih prejeli, in nam vedno znova krepili motiv za naše skupno delo. Takole so pokijevci pisali o projektu POKI:
 
POKI je postal povezovalec med organizacijami za izobraževanje odraslih.
 
Usposabljanje je zelo dobro zastavljeno in nam daje zelo veliko uporabnega znanja in novih spoznanj. Tudi drugačen, bolj poglobljen pogled na določene
teme.
 
Teme in vsebine, ki jih obravnavamo na delavnicah, niso pomembne in koristne le za izpeljavo samega projekta, temveč so uporabne tudi za delo, ki ga opravljamo, in za področja, na katerih delujemo.
 
Veseli smo zunanjih strokovnjakov/sodelavcev, saj nam prikažejo določene probleme še z drugih zornih kotov, ne le z andragoškega vidika.
 
Veseli me, da nam stojite ob strani in da ste tim, ki uspešno 'vzdržuje'
projekt POKI.